Nezaupljivi strežniki za shranjevanje predstavljajo veliko grožnjo na področju kibernetske varnosti, saj lahko ogrozijo zaupnost, celovitost in razpoložljivost podatkov, ki so na njih shranjeni. Za te strežnike je običajno značilno, da nimajo ustreznih varnostnih ukrepov, zaradi česar so ranljivi za različne vrste napadov in nepooblaščen dostop. Za organizacije in posameznike je ključnega pomena, da se zavedajo trenutnih primerov nezaupljivih strežnikov za shranjevanje, da ublažijo morebitna tveganja in zaščitijo svoje občutljive podatke.
Eden pogostih primerov nezaupljivega strežnika za shranjevanje je javna storitev za shranjevanje v oblaku, ki ne ponuja robustnih mehanizmov šifriranja ali varnega nadzora dostopa. Čeprav te storitve zagotavljajo priročne rešitve za shranjevanje, podatkov morda ne bodo ustrezno zaščitile pred nepooblaščenimi subjekti ali zlonamernimi akterji. Brez ustreznega šifriranja lahko podatke, shranjene na teh strežnikih, med prenosom ali mirovanjem prestrežejo in ogrozijo, kar vodi do morebitnih kršitev podatkov in zasebnosti.
Drug primer nezaupljivega strežnika za shranjevanje je naprava za omrežno shranjevanje (NAS), ki ni bila pravilno konfigurirana ali zavarovana. Naprave NAS se običajno uporabljajo za shranjevanje in skupno rabo datotek v omrežju, a če niso ustrezno zaščitene, lahko postanejo lahke tarče kibernetskih napadalcev. Šibka gesla, nepopravljene ranljivosti in izpostavljene storitve na napravah NAS lahko prispevajo k njihovi klasifikaciji kot nezaupanja vrednih strežnikov za shranjevanje, kar kritične podatke izpostavlja nevarnosti nepooblaščenega dostopa ali manipulacije.
Poleg tega lahko nekatere storitve gostovanja datotek, ki nimajo šifriranja od konca do konca ali močnih mehanizmov za preverjanje pristnosti, prav tako spadajo v kategorijo nezaupljivih strežnikov za shranjevanje. Te storitve lahko shranjujejo uporabniške podatke v obliki navadnega besedila ali uporabljajo šibke varnostne prakse, kar akterjem groženj olajša prestrezanje, spreminjanje ali izločanje občutljivih informacij. Uporabniki morajo biti pri uporabi takšnih storitev previdni in razmisliti o uvedbi dodatnih varnostnih ukrepov za izboljšanje zaščite svojih podatkov.
Bistvenega pomena je, da posamezniki in organizacije natančno ocenijo varnostne funkcije strežnikov za shranjevanje, preden jim zaupajo dragocene podatke. Z identifikacijo in izogibanjem nezaupnim strežnikom za shranjevanje lahko uporabniki ublažijo tveganja, povezana z vdori podatkov, nepooblaščenim dostopom in drugimi grožnjami kibernetski varnosti, s čimer na koncu zaščitijo zaupnost in celovitost svojih informacijskih sredstev.
Druga nedavna vprašanja in odgovori v zvezi Varnost naprednih računalniških sistemov EITC/IS/ACSS:
- Kaj je časovni napad?
- Kakšni sta vlogi podpisa in javnega ključa pri komunikacijski varnosti?
- Ali je varnost piškotkov dobro usklajena s SOP (politika istega izvora)?
- Ali je napad s ponarejanjem zahtev med spletnimi mesti (CSRF) možen tako z zahtevo GET kot z zahtevo POST?
- Ali je simbolična izvedba primerna za iskanje globokih hroščev?
- Ali lahko simbolična izvedba vključuje pogoje poti?
- Zakaj se mobilne aplikacije v sodobnih mobilnih napravah izvajajo v varni enklavi?
- Ali obstaja pristop k iskanju hroščev, pri katerem je programska oprema lahko dokazano varna?
- Ali tehnologija varnega zagona v mobilnih napravah uporablja infrastrukturo javnih ključev?
- Ali obstaja veliko šifrirnih ključev na datotečni sistem v sodobni varni arhitekturi mobilne naprave?
Oglejte si več vprašanj in odgovorov v EITC/IS/ACSS Advanced Computer Systems Security